Direktor podjetja CREAPLUS in predsednik pobude AI4SI pri Gospodarski zbornici Slovenije, Mitja Trampuž je konferenci »Umetna inteligenca - prednost in priložnost za Slovenijo«, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve 6. novembra 2023 na gradu Jable vodil okroglo mizo o umetni inteligenci v gospodarskem sektorju.
Video: https://www.facebook.com/mfeaSlovenia/videos/1072035307571148
Na panelu z naslovom UI v gospodarskem sektorju so nastopili Andreja Lampe (vodja IKT horizontalne mreže, GZS), Jernej Salecl (generalni direktor, Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), Franc Bračun (Glavni pooblaščenec za podatke in izvršni pomočnik upravnega odbora v skupini NLB), Jure Jeraj (Vodja področja velepodatkov in UI v podjetju Result) ter Gregor Jerkič (direktor podjetja In516ht).
Kot je uvodoma izpostavil Mitja Trampuž, Umetna inteligenca ni nova stvar. »Različne gradnike, kot so strojno učenje, obsežni podatki, nevronske mreže … razvijamo že nekaj desetletij. Vendar je danes dosegla tako rekoč slehernega posameznika in organizacijo. Bodisi, da je umetna inteligenca vpletena v dogajanju v našem urbanem okolju, javne storitve, proizvodnjo dobrin, dejavnosti v prostem času … če ne prepoznamo drugega, ogromno storitev, ki jih nudijo naši pametni telefoni, pametne ure in druge nosljive naprave so podprte z umetno inteligenco… bodisi da gre za uporabo generativne umetne inteligence, ki je že preplavila svet.«
Umetna inteligenca pospešeno vstopa v vse pore produkcijskega procesa in odnosov. Marsikdo si danes ne upa soočiti z vsemi priložnostmi in grožnjami, ki jih prinaša.
Trampuž, ki velja za enega pogonov uvajanja umetne inteligence v slovenska podjetja se zaveda, da je morda res prezgodaj razmišljati, kako bo umetna inteligenca skupaj z robotiko zamenjala človeka pri ustvarjanju in delu vendar je nekaj zagotovo: »Podjetja, ki obvladujejo umetno inteligenco bodo na trgu zamenjala tista, ki bodo pri uvajanju umetne inteligence zaostala. In kadri, ki znajo delati z umetno inteligenco bodo zamenjali tiste, ki orodij umetne inteligence ne bodo usvojili. Uporaba umetne inteligence bo najprej pomenila konkurenčno prednost, nato pa osnovo za preživetje vsake tržno usmerjene organizacije.«
V Sloveniji je v zadnjih nekaj letih že nastalo nekaj zanimivih in uspešnih projektov uvedbe umetne inteligence v poslovne procese.
»To vam lahko potrdim iz prve roke, saj je ena od naših hčerinskih družb, ki se v osnovi ukvarja prav z umetno inteligenco, vključena v različne projekte, od obrambe do zdravstva do prometa, proizvodnje in financ,« je še povedal Trampuž.
Slovenija tako kot celotna Evropska unija zaostaja za velikimi igralci, kota sta ZDA in Kitajska. Vendar podatki OECD kažejo, da je Slovenija v zadnjih dveh letih izvedla bistveno večji skok pri vlaganjih v umetno inteligenco, kot nam konkurenčne države.
»Naj tako ostane,« pravi Trampuž. »Opazimo lahko tudi, da se povečuje obseg visokošolskih programov, ki vključujejo teme o umetni inteligenci. Vendar smo še nekaj korakov zadaj, kar pa nikakor ni neulovljivo.«
Kot odkriva vodič po uvajanju umetne inteligence za majhna in srednja podjetja, ki so ga pripravili v pobudi AI4SI, je pri uvajanju umetne inteligence ključno, da podjetje sploh začne s prvimi projekti. Uvedba orodij umetne inteligence je glede na izplen izredno ugodna in dejansko je edini pravi razlog za neuporabo nepoznavanje tehnologij in predvsem nepoznavanje možnih učinkov. Gre torej predvsem za odločitev na višjih ravneh menedžmenta, še posebej, ker je na trgu pa tudi v organizacijah zaenkrat dovolj strokovnjakov in zanesenjakov, ki bi lahko pokrili začetne projekte.
»Bolj kot višina investicij in obseg projektov je pomembno, da moramo začeti zdaj, ne glede na velikost in dejavnost organizacije,« je zaključil Trampuž.
Z majhnimi in stalnimi koraki bo vsaka organizacija lahko v par letih usvojila zmožnosti umetne inteligence in jih učinkovito uvedla v svojo dejavnost, kar se tudi že potrjuje na trgu.
