Zanesljiv način za šifriranje občutljivih podatkov za izzive v prihodnosti je na voljo že danes. Uporabite ga.
Vdore in zlorabe podatkov lahko vzamemo kot ceno, ki jo plačujemo za informacijsko podprto in vse bolj digitalno poslovanje. Organizacije se takšnim napadom zoperstavljajo na različne načine, pri čemer šifriranje podatkov velja za eno najbolj učinkovitih obramb pred zlorabami. Vendar bo ta obrambna črta kmalu padla. Bliža se namreč doba kvantnih računalnikov.
Ko bodo kvantni računalniki dosegli svoj potencial bodo vsa desetletja tajnega obveščanja, podrobnosti kreditnih kartic, intelektualna lastnina ter vojaški in medicinski podatki postali tako enostavno berljivi, kot te besede pred vašimi očmi. Svet bo utrpel najširši in najgloblji vdor v svoji zgodovini.
Vse je pripravljeno za preboj šifer
Raziskovalci ameriške agencije za standarde National Institute of Standards and Technology (NIST) so na primer med prvimi, ki so pokazali, kako se da preprečiti vsaj del te katastrofe. Državne vlade, predsedniki uprav in direktorji podjetij ter ponudniki programske opreme bi temu enostavno morali posvetiti pozornost. Zakaj?
Šifrirni ali kriptografski protokoli temeljijo na računskih operacijah, ki jih je lažje izvesti, kot razveljaviti. Na primer, enostavno je zmnožiti dve veliki števili, vendar je potrebno izredno veliko časa, da iz zmnožka spet dobimo prvotni števili. Pri šifriranju podatkov tako pošiljatelj in prejemnik poznata eno od osnovnih števil in lahko dekodirata sporočilo, ki je nezlomljivo za kogarkoli drugega.
Kvantni računalniki pa elegantno razbijajo velika števila. Pri tem uporabijo nekaj teorije verjetnosti ter tu in tam nekaj čudodelne kvantne fizike. Njihove zmožnosti bodo sicer omejene na majhne razrede problemov vendar je nesrečno naključje, da je eno od teh razredov problemov prav dekodiranje izračunov na katerih je postavljena celotna varnost digitalne ekonomije.
"Ne drznite si upati, da te informacije niso bile shranjene za dekodiranje v prihodnosti."
V resnici ne gre samo za naključje. Je posledica opuščanja prenehanja uporabe šifriranih informacij, ki so bile razposlane po vsem svetu. Ne drznite si upati, da te informacije niso bile shranjene za dešifriranje v prihodnosti. In to s strani zlonamernih sil, ki samo čakajo na prihod kvantnega računalništva.
Napredovanje v takšno prihodnosti je neizprosno in ne samo zato, ker želijo nekateri ljudje zlomiti medmrežje. Različne dejavnosti, od strojnega učenja in logistike do upravljanja portfelja in razvoja zdravil, so zrele za kvantni pospešek.
Zato tudi ne preseneča tekmovalnost največjih svetovnih podjetij. Napredovanje v razvoju kvantnih naprav ter algoritmov za odpravljanje napak in razbijanje števil, ki delujejo na teh napravah, ni regulirano. Prag, ko bo prišlo do prebijanja šifrirnih kod je sicer oddaljen še nekaj let, vendar se bliža. Morda bo kakšen univerzitetni laboratorij prvi prešel to črto ali pa bo to eden od številnih zagonskih podjetij ali vohunske organizacije na Kitajskem ali v ZDA. In ta preboj se ne bo pojavil na naslovnicah. Enostavno gre za to, da ima večjo moč kot dober piar.
Standardov še ni, vendar trg potrebuje ponudbo
Računalniški strokovnjaki zato trdo delajo na protokolih post kvantne kriptografije, na novi kriptografski matematiki, ki presega zmožnosti kvantnih strojev.
Noben od teh protokolov sicer še ni postal zaupanja vreden standard, vendar so v NIST-u že izbrali vrsto priporočil, ki bodo zadostovala za prihodnja leta, da bodo organizacije lahko posegale po ustreznih rešitvah.
Avtoriteta svetovno priznanega telesa za standardizacijo bi morala biti dovolj za splošen preklop na post-kvantno kriptografijo. To bi se moralo začeti že danes, saj je za prehod na nove protokole, ki bodo zamenjali stare tehnike, potreben čas. Veliki ponudniki programske opreme bodo ob tem primorani izvesti celo vrsto nalog ter zgraditi nove protokole in platforme. K razširjanju bi navsezadnje morali prispevati tudi zakulisni igralci, kot je organizacija Internet Engineering Task Force.
To pomeni, da bo pripravljenost na post-kvantno kriptografijo v resnici prodajna prednost tudi za ponudnike kibernetske varnosti.
Po drugi strani se bodo manjši operaterji, ki ne nabavljajo komercialne programske opreme, na primer butični upravljavci podatkov, obrambni dobavitelji in podobno, posluževali svojih lastnih orodij. Prej ali slej bodo novi standardi morali prodreti v vsako napravo in storitev, ki prenaša šifrirane podatke – vsak zavihek spletnega brskalnika, vsako jedrsko elektrarno, katerokoli napravo za plačevanje in kateri koli vojaški digitalni radio.
Ni še panike, a poslovne potrebe so jasne
Pri vsem skupaj ne gre samo za pokrivanje uporabniških potreb in zaklepanju podatkov, ki so v nevarnosti zaradi prihodnjih kvantno-opremljenih hekerjev. Spoznanje o tem, kako dolgo bo trajal prehod (in seveda glede na grenke izkušnje, ko se bodo številni komaj izvlekli iz problemov) bo zgodnjim uporabnikom prinesel konkurenčno prednosti. To pomeni, da bo pripravljenost na post-kvantno kriptografijo v resnici prodajna prednost tudi za ponudnike kibernetske varnosti.
Agilnost pri kriptografiji bo zagotovo pomenila prednost. Novi NIST-ovi standardi seveda ne bodo zadnji, saj se bodo zmogljivosti kvantnih računalnikov neprestano razvijale in prav tako protokoli, ki jih že sedaj poskušajo prebiti etnični hekerji. Organizacije se bodo morale naučiti ponižnosti, da bodo lahko v prihodnosti stavile na nove enačbe.
Odgovornim za informacijsko varnost v zadnjih letih ni bilo treba skrbeti o kriptografskih protokolih, ki so predstavljali najboljšo obrambo v obstoječi računalniški arhitekturi. Sedaj pa ima stara arhitektura močnega izzivalca. Večina tistih, ki vpeljuje post-kvantno kriptografija ne bo čutil razlike in se niti ne ukvarja z današnjimi 600-mestnimi številkami. Saj ne, da bi bili popolnoma zaščiteni pred prihodnostjo ampak vseeno lahko bolj mirno spijo.
Povzeto po: What to do now about tomorrow’s code-cracking computers | The Economist